Praznovali smo 60 let!

Praznovanje 60. obletnice smo združili z občnim zborom 2015. Več o dogodku, ki je potekal 23. aprila 2015 v ribiškem domu RD Barje v Ljubljani, preberite v novici.

13. februarja 2015, dan pred valentinovim, praznuje RD Barje 60 let uradno zabeleženega organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti smo v RD Barje zbrali drobce spominov prvih desetletij življenja ribiške družine in zadeve iz obdobja po petdesetletnici, ki smo jo praznovali 2005. Pogovarjali smo se s predsednikom RD Barje, Teodorjem Gantarjem, ki vodi družino že vse od 17. februarja 1989. Vprašali smo ga o izzivih, težavah in njegovih stališčih do aktualnih vprašanj, s katerimi se soočajo člani. Prihodnost se zdi lepa, a le, če bomo složni, če bomo nadaljevali z zastavljenim delom in zaključili odprte projekte.

Ribolov za preživetje poteka na območju Ljubljanskega barja gotovo že tisočletja. Ribe so nekoč lovili z ostmi, mrežami in veliki okornimi trnki, o čemer pričajo arheološke ostaline. Tradicija ribolova za zabavo na Ljubljanici sega v 16. stoletje. Valvasor sicer dobrih sto let kasneje omenja, da ribe iz te reke niso kaj dosti prida ter da jih je malo.

Ribiči pa so se vedno pogosteje združevali tudi ob Ljubljanici. Iz leta 1628 je znana listina, ki v osmih točkah govori o ustanovitvi ribiške bratovščine. Revirji so, glede na pisne vire, prvič omenjeni v letu 1888, ko je bil sprejet Kranjski vojvodinski zakon. Iz leta 1883 poznamo črnobelo fotografijo sedmih krakovskih ribičev, med katerimi so znani ljubljanski ribiški priimki: Čižman, Marinko, Grilc …

IMGP7705a (Small)

Marec 1980: RD Barje je predsedoval Anton Porenta (na sredini fotografije). Na levi strani sedi Jože Virant, blagajnik, na desni pa stoji gospod Hari, vodja takratnega občnega zbora.

Kot navajajo različni pisni viri, je bila ustanovitev 15. barjanske revirske ribiške družine na povodju Ljubljanice med Podpečjo in Vevčami precej težavna. Kljub polemikam so 13. februarja 1955 v kinu Soča le sprejeli sklep o ustanovitvi RD Barje. Sprva so se vodje sestajali v gostilni Činkole na Poljanski cesti in na različnih drugih lokacijah. Občni zbori so med drugim potekali tudi v dvorani za OŠ Prule. Od leta 1959 pa do leta 1979 so se člani zbirali blizu Špice na Veliki Čolnarski ulici v leseni montažni hiši, ki so jo leta 1964 postavili takratni predsednik Lojze Levstik in člani. V vmesnem obdobju je predsedoval Marjan Andrée, leta 1981 pa so pričeli z gradnjo ribiškega doma tik ob Ljubljanici, na Mesarici, kjer stoji še danes. V domu so pisarne in dvorana, kjer se vsak četrtek srečujejo člani, pred domom pa je pokrita terasa in pristan za čolne.

Od začetka RD Barje so njeni člani najraje lovili na Ljubljanici in njenem pritoku Iščici (Ižici), na Malem grabnu (Gradaščici) in Krimskem jezeru. Nekateri so se podali tudi na Želimeljščico in Iško, ribnik Strahomer pa je bil oblikovan šele v letih 1973-1974. Še je živ spomin na velike lipane in potočne postrvi iz Ljubljanice, ki so jih člani lovili kar sredi bele Ljubljane in to na plovec, med ribolovom podusti, ki jih je bilo v izobilju.

Med leti 1955 in 1958 so ribe vlagali še pod nadzorom Ribiškega društva Ljubljana, po izgradnji ribogojnice v Povodju pa se je stanje izboljšalo (in postalo tudi cenovno ugodnejše). Krape in linje so nabavljali v različnih ribogojnicah na Štajerskem. Kupili so tovornjak in ustanovili elektro ribolovno ekipo, ki je skrbela za odlove.

RD Barje danes

Poslovanje RD Barje poteka brez večjih težav, kar ugotavljamo člani na letnih občnih zborih. Zapišemo lahko celo, da se je v zadnjih letih izboljšala starostna sestava članstva. Od 2010 naprej beležimo porast števila mladih in najmlajših članov, kar daje upanje za zdravo jedro. Okrepili smo promocijske aktivnosti in postali aktivni v novih medijih in na družbenih omrežjih. Redno se odzivamo na vprašanja medijskih hiš, prisotni smo bili tudi na turističnem sejmu v Ljubljani.

Sodelovanje med sosednjimi ribiškimi družinami je prijateljsko in plodno. Ribiške družine, ki delujejo znotraj Conskega odbora Ljubljanica, so skupaj z Zavodom za ribištvo Slovenije pristopile k projektu Urbani ribolov – Ljubljanica s pritoki, ki želi promovirati lepote ribolova na območju, s katerim gospodarimo.

Izboljšati bi veljalo pogoje za delovanje tekmovalne sekcije, povečati vložke rib in na nekaterih vodah uvesti posebne režime (na primer ujemi & izpusti). Člani si želijo tudi več družabnih dogodkov, morda kakšno srečanje ob pečenih ribah in kozarcu dobre kapljice …

IMGP7701a (Small)

Zgodovinska fotografija iz davnega leta 1962: Bruno Čeč, sekretar RZS, in Peter Pavšič – Zmaj, dolgoletni tajnik RD Barje, z ujetima sulcema iz Ljubljanice pri vasi Lipe na Ljubljanskem barju.

Težave z onesnaževalci in velikimi posegi v vodotoke, ki so značilni za urbana območja, ostajajo. Barjanski ribiški okoliš v veliki meri sovpada s poplavno ogroženimi območji, zaradi česar so posegi v vode zelo pogosti. Ribiči bdimo nad vsakim posegom in skrbimo, da bi bil za ribe in druga živa bitja čim manj škodljiv. V zadnjem času podjetja za urejanje vodotokov pospešeno sekajo drevesa in grmovje ob barjanskih potokih in rekah. Pred tedni so temeljito očistili brežine Iščice, kar naj bi pomagalo k boljši poplavni varnosti prebivalcev Ljubljane.

Tudi onesnaževalci ne počivajo. Marljiva člana RD Barje, Ivan Dragan in Jernej Šegatin, sta že pred leti napisala obsežen dokument, v katerem so do potankosti navedeni vsi bolj ali manj znani onesnaževalci Malega grabna. Dokument bomo v kratkem dopolnili.

Pogledi dolgoletnega predsednika Teodorja Gantarja

O aktualnih zadevah RD Barje smo se pogovarjali z dolgoletnim predsednikom Teodorjem Gantarjem. V ribiške vrste ga je povabil sodelavec Nande Kern, vratar v Ljudski pravici. Bila sta v dobrih odnosih in Gantarju je večkrat prinesel v kis namočene zelenike iz Ljubljanice. Leta 1973 se je zares včlanil, od leta 1989 pa je njen predsednik.

IMGP7698b (Small)

Teodor Gantar, predsednik, ki RD Barje uspešno vodi že od leta 1989.

Zaupal nam je, da je vodenje družine hkrati zahtevno, odgovorno in zanimivo, a tudi lépo. Vsako leto marca imajo vsi člani občni zbor, ko sprejmemo letni plan dela, ki ga tekom leta tudi uresničijo. Vodje posameznih sekcij mesečno poročajo o opravljenem delu in kratkoročnih načrtih.

RD Barje ni najmanjša ribiška družina, gospodari s široko paleto voda. Barjanski ribiški okoliš je zelo zahteven, saj obsega zelo veliko območje, ki je tudi geografsko pestro (južni del Ljubljane, Ljubljansko barje, okolica Turjaka, Rakitna, …). Gospodarska sekcija je zaradi tega zelo obremenjena. Stalno so aktivni pri vzdrževalnih delih na jezerih in drugih vodotokih, vanje redno vlagajo različne ribe, izlavljajo zarod, izvajajo čistilne akcije, hkrati pa vzdržujejo še ribiški dom in njegovo okolico.

Ob opazovanju nedavnih posegov v barjanske vodotoke se spominja, kako so to počeli nekoč. Izvajalci so “bolj z občutkom delali z vodo”, kar je podkrepil s primerom Želimeljščice, ki so jo regulirali v osemdesetih letih, ko je RD Barje vodil Janez Podlesnik. Velika drevesa so pustili pri miru, delali so pragove in zajede v brežinah, kamor so se ribe lahko skrile. Danes pa lahko na primeru Iščice ali Malega grabna opazujemo, kako prihaja do golosekov, ki vodijo v pregrevanje vodotokov, hitro odtekanje vode, do pojava večjega števila ribojedih ptic (ki lovijo tudi zaščitene žabe!) in tako naprej.

Pomembno se mu zdi popraviti ribjo stezo na Ljubljanici pri zapornicah na Ambroževem trgu. Sedanja ribja steza namreč deluje le na papirju, saj se odprtine za prehod rib hitro zapolnijo z naplavinami. Druga večja težava, ki jo še rešuje skupaj z drugimi člani upravnega odbora, je zapleten denacionalizacijski postopek glede ribiškega doma.

Uspehi, ki jih je skupaj s člani nanizal v zadnjih desetih letih, so okrepitev članstva (okoli 190 članov letno), sanacija ribnika na Rakitni in ponovna sanacija ter revitalizacija ribnika Tivoli v Ljubljani.

Cilji za prihodnost

IMGP7703a (Small)

Leta 1985 je RD Barje predsedoval Janez Podlesnik. Takole je v ribiškem domu vodil občni zbor, za njim pa sta slovesno obešena zastava nekdanje republike in prapor RD Barje.

Poleg operativnih ciljev, ki družijo vse delujoče organizacije, si v RD Barje želimo predvsem medsebojnega prijateljstva, sloge, čistih voda in mirnih ribiških trenutkov. Če bi nas dobrovoljni ribiški prijatelji le dregnili, kaj imamo v načrtu, bi se razgovorili o trudu za zadovoljstvo članov, starejših in mlajših, o vlaganjih, spremljanju ekološkega stanja voda, ljubezni do naše avtohtone potočnice iz Iške in Zale, dokončni rešitvi zadev v zvezi z ribiških domom, nakupu flote čolnov za oddajanje ribičem turistom, pa o povezovanju s turističnimi organizacijami … Skupaj tlakujemo pot za nove generacije, ki prihajajo.

Starejši ribiči vedo povedati o mirnih kotičkih na barju, ki so danes spremenjeni. Tak je na primer izliv Iščice v Ljubljanico, kjer je bil včasih pravi raj, danes pa čezenj vodi južna ljubljanska obvoznica. A mlajši rod ribičev si hitro najde druga romantična mesta, o katerih bodo nastajale zgodbe, ko jih morda že dolgo ne bo več.

Svet se ni pričel z nami, niti se z našim koncem ne bo zaključil. Od prednikov smo prejeli dar neprecenljive vrednosti, življenje in naravo. Poskrbeti moramo, da bomo oboje negovali in podarili naprej našim potomcem, ki pridejo na svet čez mnogo mnogo let. Ja, to je naš cilj. Zdaj pa le pogumno naprej!

Jure Ušeničnik Schifferstein