58 let RD Barje

13. februarja 2013, dan pred valentinovim, praznuje RD Barje 58 let uradno zabeleženega organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti smo intervjuvali predsednika, g. Teodorja Gantarja, ki vodi družino že vse od 17. februarja 1989. Povprašali smo ga o izzivih, težavah in njegovih osebnih stališčih do aktualnih vprašanj, s katerimi se soočajo člani Ribiške družine Barje.

1. G. Teodor Gantar, ste sedmi predsednik Ribiške družine Barje, imate najdaljši staž predsedovanja doslej. Kako bi opisali vodenje ene izmed večjih RD v Ljubljani?

Vodenje družine je hkrati zahtevno, odgovorno in zanimivo, predvsem pa lépo. Vsako leto marca imamo vsi člani Skupščino ribiške družine, kjer sprejmemo letni plan dela, ki ga tekom leta tudi uresničimo. Vodje posameznih sekcij (čuvajska, naravovarstvena, tekmovalna, …) mesečno na sejah poročajo o svojem delu in delu za mesece, ki prihajajo. Res je, RD Barje ni najmanjša ribiška družina, gospodari s široko »paleto« voda, zato je dela veliko. Kot predsednik skrbim, da delo v ribiški družini poteka nemoteno, z veliko sloge in dobre volje.

2. Kateri uspehi, ki ste jih med vodenjem družine nanizali, so se vam najbolj vtisnili v spomin?

Uspehi, ki se jih spominjam, niso samo moji, so predvsem od vseh ribičev Barjanov. Omenil bi jezero na Rakitni, ki smo ga uredili skupaj s Turističnim društvom Rakitna. Sedaj je tam čudovito, kar pojdite pogledat! Ribnik Tivoli smo urejali že dvakrat, in sicer leta 1993 in 2011. Dela je financirala Mestna občina Ljubljana (MOL), nad ribami pa smo vsakič skrbno bdeli prav mi, Barjani. Ponosen sem, da nas člane veže tudi resnično prijateljstvo in ne le želja po lepi naravi in dobrem ribolovu.

3. Kaj pa težave, verjetno jih na mestu vaše funkcije ni malo?

Glavna težava, ki jo trenutno rešujemo, je zapleten denacionalizacijski postopek glede društvenega doma v Ljubljani na Livadi. Zadeva se vleče že od leta 1991 … Ostale, sicer manjše težave, uspešno rešujemo sproti z drugimi ribiči člani.

4. Eno izmed trenutnih aktualnih vprašanj, ki zadevajo RD, je predlagana razširitev plovbe po reki Ljubljanici. Kakšno stališče zavzema RD glede tega vprašanja in kakšen je odnos predlagateljev spremembe odloka o plovbi do tega mnenja (mnenja RD)?

Jasna stališča smo pisno posredovali na Regionalno razvojno agencijo (o čemer smo že pisali v članku, op. p.). Povem naj le, da plovbe po Ljubljanici za ribiče ne bomo prepovedali. V ribiški družini predlagamo, da MOL jasno določi število plovil na reki. Plovila naj bodo registrirana. Pa še na območja, kamor smejo ta plovila pluti, ne smemo pozabiti. V prvi vrsti bi morali vsi bolj gledati na naravo, na naše lépo okolje. Koliko časa bo še lépo?

5. Barjanski ribiški okoliš je zelo obsežen, zato je upravljanje revirjev še posebej zahtevno. Kako uspe RD Barje vzdrževati vse vodotoke, ki jih ima v upravljanju? Kako je s staležem rib, bodo ribiči v prihodnosti še lovili velike ribe?

Barjanski ribiški okoliš je zelo zahteven, saj površinsko gledano obsega zelo veliko območje (južni del Ljubljane, Ljubljansko barje, okolica Turjaka, Rakitna, …). Gospodarska sekcija je zaradi tega zelo obremenjena. Stalno smo aktivni pri vzdrževalnih delih na jezerih in drugih vodotokih, vanje redno vlagamo različne ribe, izlavljamo zarod, izvajamo čistilne akcije, hkrati pa vzdržujemo še ribiški dom in njegovo okolico … Glede rib je pa tako, da zaenkrat bojazni za upad kakovosti staleža rib pri nas še ni. Seveda le, če vmes ne bo prišlo do večjih zastrupitev.

6. RD Barje je članica conskega odbora Ljubljanica (CO Ljubljanica). Kako vidite takšno povezovanje? Menite, da bi morale ribiške družine po državi tesneje sodelovati med seboj?

CO Ljubljanica sestavljajo ribiške družine Barje, Vevče, Vrhnika, Dolomiti ter prijateljska družina Celje in je vzor plodnega sodelovanja, na kar smo Barjani zelo ponosni! Imamo tri skupne letne seje, vsako leto seji predseduje predsednik iz druge ribiške družine. Vsako leto poteka tudi srečanje vseh teh ribiških družin. Na sejah si izmenjamo izkušnje in težave, ki jih imamo, ter si tako pomagamo.

7. Kaj pa Ribiška zveza Slovenije (RZS)? Kako bi ribiču članu, ki ni funkcionar, opisali vlogo te organizacije in povezanost z RD Barje?

RZS je krovna organizacija slovenskega sladkovodnega ribištva, njeni člani smo vse ribiške družine v Sloveniji. Poslovanje RZS poteka normalno brez težav. Sem pa mnenja, da bi se morala RZS kljub vsemu trudu še bolj zanimati za posamezne ribiške družine in njihove težave.

8. Člani RD Barje vedo, da najraje muharite, pa tudi zelo dober vezalec muh ste. Imate v RD Barje najljubšo muharsko vodo?

Glede načina ribolova sem vsestranski ribič, je pa res, da najraje muharim. Najljubši so mi bili muharski dnevi na Malem grabnu, Želimeljščici in Iški.

9. Letos praznuje RD Barje 58 let delovanja. Kaj bi ob tem jubileju zaželeli družini in njenim članom?

Želim, da bi bila naša ribiška družina še naprej tako uspešna, kot je sedaj. Če bodo kakršnekoli težave, predlagam, da jih rešujemo z dialogom; tako, kot smo to delali doslej.

Prijazen ribiški pozdrav!

Ljubljana, 11. februar 2013

Objavljeno dne: 13/02/2013